Mestne terase – odraz mestne družabnosti

Dolga leta smo se Novomeščani pritoževali nad tem, da se v mestu “nimamo kam dati”, da je dolgčas in da ni primernih prostorov, kjer bi se lahko ljudje različnih generacij med seboj sproščeno srečevali in družili. A to se je v zadnjih dveh letih močno spremenilo, predvsem po zaslugi podjetnikov, ki jim na novo odkriti družabni obraz Novega mesta vliva upanje in motivacijo, da razvijajo kar najboljše programe in ponudbo. Lahko rečemo, da je Novo mesto postalo mesto prijetnih teras in prizorišč, ki so mestno jedro povečale, ga naredile prijaznejšega in predvsem bolj družabnega za domačine in obiskovalce, za mlade po letih in mlade po duši. Mestne terase, večinoma gre za prijetno urejene gostinske lokale, so tisti atribut mestnega jedra, kjer se že lahko kosamo z drugimi mesti po Sloveniji. Na tem področju podjetniki in ustvarjalci vedo, kam peljejo barko. V pogovorih z lastniki in ustvarjalci smo ugotovili, da bo tako tudi v prihodnje in da si prav vsi prizadevajo izboljšati tovrstno ponudbo v Novem mestu. Samo poglejte, koliko vlaganj so bila deležna glavna mestna zbirališča, od vrta San Sebastian prek puba Pri vodnjaku do bara Boter, ki ima prijetno teraso s programom ob Krki, tu so nov amfiteater pred klubom LokalPatriot, povsem nova terasa puba Krokar, atrij kluba Vida, nova terasa Čajarne, če naštejemo nekaj najbolj vidnih. Najbolj pa veseli, da so prav vsi našteti pripravljeni za dobro počutje Novomeščanov in gostov storiti tudi marsikakšen korak več, kot so bile dosedanje ustaljene prakse. Najsi gre za ustvarjanje prijetnega okolja, izboljšane gostinske ponudbe, ustvarjanje prijetnih in osvežujočih senc, pod katere se lahko umaknemo pred poletno vročino, do vse bolj kakovostnih programov dogajanja, namenjenih več generacijam, prav vse kaže, da so mestne terase med prvimi, ki želijo resnično obuditi mestno jedro na način, kot je to najbolj praktično: s ponudbo privlačnih vsebin. S tem postajajo mestne terase pomemben del skupnih prizadevanj za poživitev mestnega jedra. Kar se gostincev in podjetnikov tiče, je mestno jedro že oživelo. Vse več dogodkov pa govori tudi o tem, da so prebivalci mestnega jedra naklonjeni ideji, da mestno jedro poskrbi za vse obiskovalce.

Tri ne­ko­li­ko dru­gač­ne ide­je

Ba­lo­nar­ski po­let
http://www.ba­lo­nars­tvo.net/pa­no­ram­ski.html
Ba­lo­nar­ski klub Ko­sta­nje­vi­ca na Krki vam po­nu­ja mož­nost, da si og­le­da­te Do­lenj­sko in še kaj kar iz ba­lo­na. Pri­po­roč­lji­va re­zer­va­ci­ja je te­den dni pred po­le­tom. Po­let tra­ja uro do uro in pol, na­kar se pri­sta­ne na pri­mer­no me­sto (trav­nik, jasa...). Kot pra­vi­jo or­ga­ni­za­tor­ji, vas bo ze­melj­ska eki­pa ves čas sprem­lja z av­to­mo­bi­lom in po pri­stan­ku pos­pra­vi­la ba­lon. Če se od­lo­či­te za to do­ži­vet­je, je do­bro ve­de­ti tudi, kako se ob­le­či. Pri­po­roč­lji­vi sta šport­na ob­le­ka in obu­tev, pri­mer­na za spre­hod v na­ra­vi. Za ju­tra­nje po­le­te pri­po­ro­ča­jo tež­jo obu­tev, in si­cer za­ra­di ju­tra­nje rose. Še tole: tem­pe­ra­tu­re v ba­lo­nu so ena­ke kot na tleh. Ti­sti, ki se bo­ste za po­let z ba­lo­nom od­lo­či­li pr­vič, pri­ča­kuj­te, da bo­ste do­ži­ve­li tudi krst, s ka­te­rim bo­ste ime­no­va­ni za ple­me­ni­to ba­ro­ne­so ali ba­ro­na, ime pa do­bi­te po kra­ju pri­stan­ka. Se­stav­ni del obre­da je tudi zdra­vi­ca s ko­zar­cem šam­panj­ca. Za spo­min bo­ste pre­je­li tudi di­plo­mo, s ka­te­ro lah­ko svo­jim pri­ja­te­ljem in ko­le­gom do­ka­zu­je­te vaš na novo pri­dob­lje­ni čast­ni in ple­me­ni­ti na­ziv. Ter­min po­le­ta si lah­ko re­zer­vi­ra­te po te­le­fo­nu (GSM: 040/883 007, tel.fax: 07/49 87 362) ali prek e-po­šte na zgo­raj na­ve­de­nem splet­nem me­stu. Lah­ko iz­bi­ra­te med ju­tra­njim ali po­pol­dan­skim po­le­tom. In cena? Cene za odra­sle se gib­lje­jo okrog 100 evrov, za otro­ke pa pol manj.

Raf­ting na Krki
http://www.k2m.si/sport/raf­ting_krka.html
Raf­ting se v zad­njih le­tih uve­ljav­lja kot eden po­pu­lar­nej­ših špor­tov, pri­me­ren tako za za­čet­ni­ke, za lju­bi­telj­sko uk­var­ja­nje in ak­tiv­ne šport­ni­ke. Pre­cej za­klju­če­nih sku­pin, pri­ja­te­ljev ali so­de­lav­cev si or­ga­ni­zi­ra to­vrst­no ob­li­ko spoz­na­va­nja, tim buil­din­ga (kot se temu re­če mo­der­no). Niti ni čud­no, saj sta do­ži­vet­je neo­kr­nje­ne na­ra­ve in spust ne­po­zab­na za vsa­ke­ga ude­le­žen­ca. To­vrst­ne spu­ste po­na­va­di sprem­lja ve­li­ko sme­ha in do­bre vo­lje pa tudi adre­na­lin­skih užit­kov in pre­sež­kov.
Krka je naj­sli­ko­vi­tej­ši del do­lenj­ske kraš­ke po­kra­ji­ne, ki je s ti­soč­let­ni­mi leh­nja­ko­vi­mi sla­po­vi in pra­go­vi uje­ta v reč­no so­te­sko, z bo­ga­tim rast­li­njem in ži­vals­tvom, sli­ko­vi­ti­mi mli­ni in le­se­ni­mi mo­sto­vi ter ti­so­či­mi dru­gi­mi po­drob­nost­mi, ki so ved­no dru­gač­no skriv­nost­ni in se spre­mi­nja­jo ob vsa­ki igri svet­lo­be in vsa­ki spre­mem­bi vo­do­sta­ja, pra­vi­jo pri agen­ci­ji K2M.
Iz­let spa­da med manj zah­tev­ne, zato se ga lah­ko ude­le­ži­jo vsi, ki so zdra­vi in zna­jo pla­va­ti.
Ve­li­ko sku­pin pa se od­lo­či tudi za za­ključ­ni pik­nik, ki vklju­ču­je tudi mož­nost or­ga­ni­za­ci­je raz­lič­nih šport­nih in dru­žab­nih ak­tiv­no­sti. Pa da ne bo­ste mi­sli­li, da je raf­ting do­seg­ljiv le za ve­li­ke sku­pi­ne. Do­volj bo že, če ste v eki­pi vsaj tri­je.
Za in­for­ma­ci­je in re­zer­va­ci­je po­kli­či­te: 07/ 306 68 30, 041/887 362 ali poš­lji­te mail: info­@k2m.si
Cena? Oko­li 15 evrov na ose­bo, štu­den­ti 12,5, otro­ci pa 10,43 evra. Cena vklju­ču­je vso opre­mo (ve­slo, če­la­da, neo­pren­ska ob­le­ka in re­šil­ni jo­pič), sprem­ljal pa vas bo iz­ku­šen vo­dič, ki ima li­cen­co poob­laš­če­ne us­ta­no­ve.

Po­te­pi v po­bra­te­nih me­stih
Novo me­sto je na­ša iz­toč­ni­ca, ko od­ha­ja­mo na tuje. Kaj če se nam po­ro­di za­mi­sel, da bi odš­li na po­to­va­nje po no­vo­meš­kih po­bra­te­nih me­stih. V de­ve­tih raz­no­li­kih in med se­boj pre­cej raz­lič­nih me­stih bi go­vo­ri­li v de­ve­tih raz­lič­nih je­zi­kih. Mre­ža teh mest pred­stav­lja sti­ke med prib­liž­no pol­dru­gi mi­li­jon lju­di. Če pa se po­glo­bi­mo, hi­tro ugo­to­vi­mo, da so na­ša po­bra­te­na me­sta lah­ko od­lič­na plat­for­ma za od­kri­va­nje vseh de­ve­tih dr­žav.
Naj­bolj odroč­no je me­sto Yi­xing, ki le­ži na jugu pro­vin­ce Jiang­su, za­hod­no od je­ze­ra Tai­hu. Je pa z mi­li­jon pre­bi­val­ci tudi naj­več­je med po­bra­te­ni­mi me­sti. Ima­mo dve od­lič­ni po­ve­za­vi z la­tin­ski­ma na­ro­do­ma, prek po­ve­zav z Bres­cio iz Ita­li­je in Vil­la Fran­co del Pe­ne­des iz špan­ske Ka­ta­lo­ni­je. Naj­moč­nej­še vezi ima­mo z me­sti v dr­ža­vah, ki so na­sta­le na ozem­lju nek­da­nje Ju­go­sla­vi­je: Sr­bi­ja, Bo­sna in Čr­na gora.
V Sred­nji Evro­pi ima­mo dve za­ni­mi­vi po­ve­za­vi. Na Spod­njem Saš­kem, v okrož­ju Ha­no­ver, je me­sto Lan­gen­ha­gen, s ka­te­rim ima­mo prist­ne kul­tur­ne in dru­ge vezi, ter polj­sko me­sto To­run, ki je po­sta­lo na­še brat­sko me­sto v prejš­njem man­da­tu.
Me­sta se pro­mo­vi­ra­jo na raz­lič­ne na­či­ne. Bo­ga­ta kul­tu­ra, ki je zna­čil­nost To­ru­na, ke­ra­mič­ni iz­del­ki, in­du­strij­ski po­nos me­sta Yi­xing, ču­de­ži na­ra­ve Her­ceg No­vog, Srb­ski Manc­he­ster, ka­kor pra­vi­jo srb­ske­mu Le­skov­cu, vino in cava (pe­ne­če vino) z člo­veš­ki­mi stol­pi, ki na uli­ce pri­va­bi­jo mno­ži­ce, kar so zaš­čit­ne znam­ke Vil­la Fran­ce Del Pen­de­res, mit­ski Bi­hač, pod­jet­nost in zgo­do­vi­na dru­ge­ga naj­več­je­ga lom­bar­dij­ske­ga me­sta Bres­cie, so pah­lja­ča iz­ku­šenj, ki jih lah­ko do­ži­vi obi­sko­va­lec.
Novo me­sto ima že zdaj kar ne­kaj pri­ja­telj­skih mest. V do­bro nas vseh bi bilo, da bi bilo teh po­ve­zav še mno­go več. Vsaj v vsa­ki dr­ža­vi Evrop­ske uni­je eno po­bra­te­no me­sto je lah­ko pri­me­ren cilj. Če se bo­ste od­pra­vi­li na krož­no po­to­va­nje po po­bra­te­nih me­stih, pred­la­ga­mo prav­za­prav osem lo­če­nih po­to­vanj. V vsa­ko me­sto po­se­bej. Sko­zi me­sto pa se spla­ča pob­li­že sez­na­ni­ti se tudi z dr­ža­vo, v ka­te­ri ste. Ka­dar po­tu­je­te v po­bra­te­na me­sta, o tem ob­ve­sti­te tam­kajš­nje lju­di. Tako bodo ve­de­li, da pri­ha­ja­jo pri­ja­te­lji.

Noč ob mestni reki

Pogovor z Markom Habjanom

Turizem smo ljudje. Zanj v Novem mestu skrbi tudi Marko Habjan, ki Novo mesto gleda skozi oči turistov in ki pozna vse prednosti in tudi slabosti dolenjskega turizma. Zadnje skuša preurediti v svetle točke podgorske prestolnice. Zaslužen je tudi za obuditev Noči na Krki. Dovolj razlogov, da tisti njegov prešeren nasmeh kar ne izgine z njegovega obraza.

Ka­te­re so glav­ne pri­re­di­tve v po­let­nem ča­su v No­vem me­stu?
No­vo­meš­ki po­let­ni ve­če­ri so ti­sti, ki naj­bolj po­pe­stri­jo po­let­no do­ga­ja­nje v No­vem me­stu. Zno­traj teh se zvr­sti­jo šte­vil­ni kul­tur­ni, za­bav­ni do­god­ki. Več bo zna­ne­ga o pro­gra­mu v sre­di­ni ju­li­ja.
Naj ome­nim še ne­ka­te­re dru­ge pri­re­di­tve, ki bodo še po­se­bej zaz­na­mo­va­le po­let­no do­ga­ja­nje. Že ta če­tr­tek bo na No­vem trgu pri­re­di­tev Kr­ki­no po­let­je, na ka­te­ri bodo na­sto­pi­li šte­vil­ne po­pu­lar­ne glas­be­ne sku­pi­ne in pev­ci: Zla­ti mu­zi­kant­je, Nu­ša De­ren­da, Av­to­mo­bi­li, Mar­jan No­vi­na, Alen­ka Go­tar, Ato­mik Har­mo­nik, 6 pack Ču­kur, Rok'n'band, Ta­nja Ža­gar, Fa­rao­ni, Pop De­sign in dru­gi.
Druš­tvo Na­prej Na­zaj v po­ča­sti­tev naj­dalj­še­ga dne (23. ju­nij) v letu že če­tr­to leto za­po­red pri­prav­lja kre­sni ve­čer na Ma­ro­fu. Tudi za le­toš­njo pri­re­di­tev so pri­pra­vi­li pe­ster za­bav­ni pro­gram.
Pred­vsem mla­di že tež­ko pri­ča­ku­je­jo fe­sti­val Rock Oto­čec, ki jim bo po­pe­stril prve dne­ve po­čit­nic v me­se­cu ju­li­ju. Za­vod Lo­kal­pa­triot ju­li­ja pri­prav­lja dve od­mev­ni pri­re­di­tvi; med­na­rod­no glas­be­no de­lav­ni­co in fe­sti­val Jaz­zinty ter med­na­rod­no de­lav­ni­co Fo­to­pub. Pred­vi­do­ma ko­nec ju­li­ja se bodo zvr­sti­le pri­re­di­tve v ok­vi­ru No­vo­meš­kih po­let­nih ve­če­rov, za­klju­či­le pa 25. av­gu­sta s pri­re­di­tvi­jo Noč na Krki.
Prvo so­bo­to v av­gu­stu Tu­ri­stič­no druš­tvo Oto­čec or­ga­ni­zi­ra na gra­du Oto­čec pri­re­di­tev Sred­nje­veš­ki dan na gra­du Oto­čec.

Kako bo le­tos po­te­ka­la Noč na Krki?
Ni ve­li­ko mest, ki so zra­sla na oklju­ku reke in ki bi ime­la to mož­nost, da se lah­ko pre­bi­val­ci tako ne­po­sred­no prib­li­ža­jo reki in z njo vzpo­sta­vi­jo ne­po­sred­ni stik, kot je to prav Novo me­sto z reko Krko. Ve­li­ko je do­ku­men­tov, fo­to­gra­fij, raz­gled­nic in še več spo­mi­nov, ki nam pri­ča­jo o tem, da so No­vo­meš­ča­ni to mož­nost še v ne tako od­da­lje­ni pre­te­klo­sti tudi do­do­bra iz­ko­riš­ča­li. Reka jim je po eni stra­ni nu­di­la var­nost, vodo za pre­živ­lja­nje, mož­nost po­stav­lja­nja gos­po­dar­skih ob­jek­tov, kot so mli­ni, ža­ge, us­njar­ne in pe­riš­ča, na dru­gi stra­ni pa neiz­mer­ne mož­no­sti za uži­va­nje in pre­živ­lja­nje pro­ste­ga ča­sa v ri­bar­je­nju, ko­pa­nju, čol­nar­je­nju, spre­ha­ja­nju. Če­prav se je vlo­ga reke v vsak­da­njem živ­lje­nju meš­ča­nov sko­zi sto­let­ja spre­mi­nja­la, pa so ti bili v pre­tež­ni meri od­vi­sni od nje in še bolj na­ve­za­ni na­njo. V zad­njih de­set­let­jih prejš­nje­ga sto­let­ja se je za­ra­di raz­lič­nih vzro­kov od­nos No­vo­meš­ča­nov do, lah­ko bi re­kli, mest­ne reke pre­cej spre­me­nil, kar je pri­ne­slo pro­pad šte­vil­nih gos­po­dar­skih ob­jek­tov ob reki, dru­žab­ne­ga živ­lje­nja in pre­živ­lja­nja pro­ste­ga ča­sa ob reki in še po­se­bej na njej pa tudi sko­raj ni bilo več. Prav zato smo se v Tu­ri­stič­nem druš­tvu Novo me­sto leta 2001 od­lo­či­li, da po­sku­si­mo vno­vič oži­vi­ti ne­koč že tra­di­cio­nal­no no­vo­meš­ko pri­re­di­tev Noč na Krki, ki ima svo­je ko­re­ni­ne že v 19. sto­let­ju. Naj­prej so jo poz­na­li kot Ne­po­mu­ko­vo slav­lje­nje (v čast sv. Ja­ne­za Ne­po­mu­ka, va­ru­ha mo­stov in bro­dar­jev), ka­sne­je kot Be­neš­ko noč in po dru­gi sve­tov­ni voj­ni kot Noč na Krki. Pri­re­di­tev je po dru­gi sve­tov­ni voj­ni pa do se­dem­de­se­tih let po­te­ka­la pod or­ga­ni­za­ci­jo Do­lenj­ske tu­ri­stič­ne zve­ze. Bis­tva pri­re­di­tve sta bila dru­že­nje in za­ba­va za meš­ča­ne ob in na reki Krki, kjer je po­te­ka­lo ro­man­tič­no čol­nar­je­nje v mra­ku z okra­še­ni­mi čol­ni od No­vo­meš­ke­ga Bre­ga do Brš­lji­na ob zvo­kih mest­ne god­be na pi­ha­la. Ob vr­ni­tvi so po­ka­li še z ra­ke­ta­mi in nato na­da­lje­va­li z ve­se­li­co poz­no v noč. Pri­re­di­tev je bolj ali manj red­no po­te­ka­la vse do se­dem­de­se­tih let dvaj­se­te­ga sto­let­ja, ka­sne­je pa je bilo le še ne­kaj neus­pe­šnih po­sku­sov za nje­no vno­vič­no oži­vi­tev.
Od leta 2002, ko smo jo v Tu­ri­stič­nem druš­tvo Novo me­sto pri­pra­vi­li pr­vič, bo le­toš­nja že še­sta in vse ka­že, da je spet po­sta­la tra­di­cio­nal­na. Vsa­ko leto jo or­ga­ni­zi­ra­mo vsa­ko zad­njo so­bo­to v me­se­cu av­gu­stu. Za svo­jo jo je pre­poz­na­la tudi Mest­na ob­či­na Novo me­sto, saj je od leta 2003 tudi za­ključ­na pri­re­di­tev No­vo­meš­kih po­let­nih ve­če­rov.
Tudi na le­toš­nji pri­re­di­tvi bo po­skrb­lje­no za pe­ster šport­no-za­bav­ni-kul­tur­ni pro­gram.

Kak­šne so urad­ne ure tu­ri­stič­ne pi­sar­ne v po­let­nem ob­dob­ju?
Do 1. ju­li­ja TIC de­lu­je na na­slo­vu Glav­ni trg 7 (Ro­tovž). Od 1. ju­li­ja na­prej pa bo Tu­ri­stič­no in­for­ma­cij­ski cen­ter do­mo­val na na­slo­vu Glav­ni trg 6 (nek­da­nja tr­go­vi­na Ro­yal). TIC bo od­prt od po­ne­delj­ka do pet­ka od 7.30 do 18.00 in v so­bo­to od 8.00 do 12.00

Za ka­te­re sto­ri­tve vla­da naj­več za­ni­ma­nja med tuj­ci?
V ra­zi­ska­vi Tu­ri­stič­ni ba­ro­me­ter, ki smo jo mi­nu­la leta v so­de­lo­va­nju s Slo­ven­sko tu­ri­stič­no or­ga­ni­za­ci­jo iz­va­ja­li od ju­ni­ja do me­se­ca ok­to­bra, so ana­li­ze po­ka­za­le, da tu­ri­ste pred­vsem za­ni­ma­jo in­for­ma­ci­je o za­ni­mi­vo­stih kra­ja, tu­ri­stič­ne pub­li­ka­ci­je (bro­šu­re, zem­lje­vi­di, sle­di­jo še in­for­ma­ci­je o mož­no­stih za pre­no­če­va­nje, re­zer­va­ci­je, in­for­ma­ci­je o pri­re­di­tvah, in­for­ma­ci­je o tu­ri­stič­ni po­nud­bi os­ta­lih pre­de­lov Slo­ve­ni­je in dru­go, in­for­ma­ci­je o vre­me­nu, voz­ni redi, na­kup tu­ri­stič­nih spo­min­kov ipd.

Ka­te­rih je va­ših pet naj pri­re­di­tev v No­vem me­stu v ča­su po­let­ja?
TD Novo me­sto or­ga­ni­zi­ra samo Noč na Krki??!

Kdo so glav­ni or­ga­ni­za­tor­ji do­god­kov?
Mest­na ob­či­na Novo me­sto, Za­vod Lo­kal­pa­triot, Za­lož­ba Goga, Za­vod to­var­na ter tu­ri­stič­na in dru­ga druš­tva.

Uroš Ravbar: Popotnik

Uroš Ravbar je, opisan z eno besedo, nemiren duh. Ta ga je prignal do tega, da je dobro službo zamenjal za uresničitev življenjskega sna – kot prvi Slovenec je skupaj z ženo Kristino z avtomobilom prepotoval svet. Po tej izkušnji vseskozi poudarja, da je svet dober, še boljši pa so ljudje. Nemiren duh ga žene naprej in Uroš komaj čaka, da ga spet požene v svet.

Kako se je bilo vr­ni­ti v nor­mal­no živ­lje­nje po dveh le­tih na poti?
Mi­slim, da tudi zdaj še ne ži­vim či­sto nor­mal­ne­ga živ­lje­nja, am­pak si ga krei­ram po svo­je. Je pa res, da sem se zad­nje leto do­sti­krat vra­čal z mi­sli­mi na pot oko­li sve­ta.
Ko se ne obre­me­nju­ješ z bre­zvez­ni­mi stvar­mi, samo gle­daš, da ne boš la­čen in že­jen, stre­ho nad gla­vo pa sva itak ved­no ime­la. Če s Kri­sti­no nis­va spa­la v šo­to­ru, sva pri do­ma­či­nih. Doma pa že zdaj ne vem, za­kaj mo­ram pla­če­va­ti to­li­ko raz­lič­nih ra­ču­nov, za­kaj je oko­li­ca po­sta­la či­sto ma­te­rial­no od­vi­sna, za­kaj se ljud­je pu­sti­jo po­neum­lja­ti si­ste­mu, me­di­jem, po­li­ti­kom. Am­pak saj je po­vsod po sve­tu tako, od­sto­tek lju­di vse ob­vla­du­je.

En­krat po­pot­nik, ved­no po­pot­nik... Kak­šni so na­čr­ti v pri­hod­nje?
Po du­ši bom ved­no po­pot­nik, am­pak tudi po­pot­nik mora pre­ži­ve­ti. Do­mov sva priš­la pre­cej v dol­go­vih in v zad­njem letu sva ga­ra­la kot nor­ca, brez ka­kr­šne­ga koli do­pu­sta. Edi­no par dni smu­ča­ri­je in se­ve­da hri­bi. Zdaj sva v pre­lom­nem ob­dob­ju, ko se mo­ra­va od­lo­či­ti, kako na­prej. Zame me ne skr­bi, od 3- do 4-krat na leto bom vo­dil sku­pi­ne po sve­tu (več na www.tao-ad­ven­tu­re.si), pre­da­val (kar mi je za­res pi­sa­no na ko­žo), us­tvar­jal nove fo­to­gra­fi­je (Lo­nely pla­net …), knji­ge... Ker sva z že­no že tri leta ne­neh­no sku­paj, bi bilo naj­bo­lje, da bi se kje za­po­sli­la. Saj mi res ve­li­ko po­ma­ga, am­pak ni eno­stav­no. Ve­se­li jo šport in tu­ri­zem, po izo­braz­bi pa je di­plo­mi­ra­na agro­nom­ka.
Gle­de po­pot­niš­kih na­čr­tov pa – jih je pre­cej. Mi­slil sem si­cer iti ple­zat v Hi­ma­la­jo, pa mi je poš­kod­ba ko­le­na to pre­pre­či­la. Zdaj že ho­dim in kma­lu bom spet v for­mi.
Bom pa za­čel v No­vem me­stu s sep­tem­brom or­ga­ni­zi­ra­ti po­pot­niš­ka pre­da­va­nja, ker že­lim, da se v na­šem me­stu čim več do­ga­ja, hkra­ti pa se že ve­se­lim, da spoz­nam so­rod­ne du­še, ki jih tudi za­ni­ma­jo po­to­va­nja. Ja, ok­to­bra pa že vo­dim sku­pi­no v Ne­pal in Ti­bet. Na in­ter­net­ni stra­ni www.rav­bar.org lah­ko sprem­lja­te, kaj se z nama do­ga­ja.

Kaj so po tvo­jem ključ­ne se­sta­vi­ne var­ne­ga po­to­va­nja, tudi v ne­var­ne de­že­le?
Strah in orož­je pu­sti doma. Naj­bolj ne­var­ne dr­ža­ve so naj­bolj raz­vi­te. Bolj je dr­ža­va rev­na, bolj je var­na.
Ne ver­je­mi te­le­vi­zi­ji, ker je v re­sni­ci sli­ka či­sto dru­gač­na. Še zdaj mi ljud­je ne ver­ja­me­jo, da so Iran­ci naj­go­sto­ljub­nej­ši ljud­je.
Na pot vze­mi čim­več do­bre vo­lje in ob­ve­zen na­smeh. Pred­sod­kov ne smeš ime­ti, am­pak se po­sku­si pre­pri­ča­ti s svo­ji­mi oč­mi. Zau­paj in­tui­ci­ji in ne ne­ko­mu, ki hodi le na Hr­vaš­ko in poz­na iz­bra­no dr­ža­vo le iz me­di­jev. Bodi čim­bolj od­prt ter pri­ja­zen in po­vsod te bodo ime­li radi.

Ka­te­ra po­droč­ja so za po­to­va­nja v po­let­nem ča­su naj­bolj pri­mer­na?
Ne­mo­go­če je vse na­šte­ti. V tem ča­su je kra­sno na jugu Afri­ke, v Juž­ni Ame­ri­ki, ideal­no je za tre­kin­ge v Pa­ki­sta­nu in La­da­ku, za lju­bi­te­lje par­kov so kra­sni ame­riš­ki na­rod­ni par­ki... Mi­li­jon mož­no­sti, samo v tem ča­su so le­tal­ske kar­te naj­draž­je in naj­te­že jih je do­bi­ti. Zato je tudi od­kri­va­nje Evro­pe kra­sna stvar.

Če bi lah­ko, kam bi šel se­daj na dvo­te­den­ske po­čit­ni­ce?
Naj­brž bi si pri­voš­čil po­tap­lja­nje na Fi­li­pi­nih ali In­do­ne­zi­ji.

Ja­dra­nje na Kor­na­tih, vzpon na Tri­glav ali raf­ting v do­li­ni Krke?
Po­sku­sil sem že vse tri stva­ri in ta­koj bi jih po­no­vil. Samo da je druž­ba pra­va, pa sploh ne ra­biš iti da­leč.

Kaj pri­po­ro­čaš No­vo­meš­ča­nom, ki bi šli radi po­to­vat, pa od­la­ša­jo in kar ne odri­ne­jo in ne odri­ne­jo?
Ne vejo, kaj za­mu­ja­jo. Če ne greš, ne veš. Ne po­sta­ja­mo pa­met­ni od tega, kar sli­ši­mo, am­pak od tega, kar do­ži­vi­mo.
Naj­več­ja zab­lo­da je, da ni­ma­mo do­volj de­nar­ja. Azi­ja je raj, kjer lah­ko pre­ži­vi­te le z ne­kaj evri na dan.

Uroš, hva­la za po­go­vor.