Mestne ženske – Mirjana Martinovič

So­dob­ni ča­si, so­dob­ne žen­ske. No­vo­meš­čan­ke pri tem niso iz­je­ma. V so­dob­nem sve­tu je moč iz­bi­re ključ­na. Tak­šne so tudi na­še žen­ske. Vedo, kaj ho­če­jo, in to si tudi us­tva­ri­jo. Sku­paj z ljud­mi, ki jih ima­jo rade in jim zau­pa­jo. To­krat smo o po­vsem po­let­nih za­de­vah spra­še­va­li tri mla­de žen­ske treh raz­lič­nih po­kli­cev. Do­bi­li smo po­vsem raz­lič­ne od­go­vo­re in skriv­no­sti.

Mirjana Martinovič, urednica Studia D

1. Sanj­ske po­čit­ni­ce?
Sanj­ske … Če spra­šu­je­te po sa­njah oz. že­ljah, po­tem sanj­skih po­čit­nic ni­mam več, saj jih že vr­sto let do­živ­ljam po­vsem sanj­sko. V druž­bi dra­ge­ga in še dveh pri­ja­te­ljev vsaj 14 dni na leto pre­ži­vim v osam­lje­nem za­li­vu ču­do­vi­te­ga oto­ka na jugu Dal­ma­ci­je. Ži­vi­mo v kam­ni­ti hiš­ki brez elek­tri­ke in sig­nal mo­bil­ne te­le­fo­ni­je nas do­se­že vsak tret­ji dan ob ve­če­rih. Os­ta­lih tu­ri­stov v za­li­vu ni, red­ki do­ma­či­ni pa se og­la­si­jo le to­li­ko, da kak­šen ve­čer sku­paj uži­va­mo ob ri­žo­ti s sipo in do­ma­če­mu vinu. Dne­vi mi­ne­va­jo po­ča­si, fan­ta skr­bi­ta za dnev­ni ulov rib in se po­tap­lja­ta, de­kle­ti pa ima­va s se­boj mini knjiž­ni­co. Skrat­ka, mir, mir in še en­krat mir ob vodi vseh voda. Tak do­pust je go­to­vo na vrhu sez­na­ma sanj­skih po­čit­nic in vse os­ta­le že­lje po po­po­to­va­njih in dru­gač­ne­mu na­či­nu pre­živ­lja­nja pro­ste­ga ča­sa iz­pol­nju­jem bolj spro­ti in v kraj­ši ob­li­ki.
2. Zad­nja knji­ga?
Po­na­va­di pre­bi­ram več knjig hkra­ti, pač od­vi­sno od raz­po­lo­že­nja, zato se lah­ko spom­nim le več 'zad­njih'. Iz ka­te­go­ri­je 'pri­po­ro­či­lo ko­le­gi­ce Mar­ja­ne' je to Par­fum, iz ka­te­go­ri­je 'chic­klit' ro­man Pa­ni­ka in zbir­ka ko­lu­men Dese Muck, ka­te­go­ri­ja 'FDV' za­je­ma zbir­ko Play­bo­ye­vih in­terv­ju­jev in pa Mo­no­po­li-tr­go­va­nje z me­di­ji prof. San­dre Ba­šič Hr­va­tin, ka­te­go­ri­ja 'Igor' Sve­to kri in sve­ti gral itd. Ka­te­go­ri­jo 'pri­roč­ni­ki za du­hov­no rast, huj­ša­nje ali šport' zaen­krat na­mer­no ig­no­ri­ram. Od vseh av­tor­jev in na­slo­vov, ki mi ta hip ro­ji­jo po spo­mi­nu, pa mi je v zad­njem ča­su naj­bo­lje se­del Nejc Ga­zvo­da, tako Ve­ve­ri­cam nič ne uide kot Ca­me­ra obs­cu­ra, novi ro­man Sa­nja­jo ti­sti, ki pre­več spi­jo pa bo pre­mie­ro do­ži­vel … glej od­go­vor zgo­raj.
3. Znam­ka par­fu­ma?
Uf, tež­ko vpra­ša­nje, saj gle­de teh re­či ni­sem iz­birč­na. Zad­njih ne­kaj let imam to sre­čo, da mi dra­gi ku­pu­je tudi par­fu­me in še več­jo sre­čo v tem, da mi je nje­gov iz­bor všeč. Mi­slim, da je bil zad­nji znam­ke Guc­ci.
4. Znam­ka tor­bi­ce?
Ha, ha, ha, mo­go­če bi se bo­lje iz­ka­za­la z 'moš­kim vpra­šal­ni­kom'. Znam­ka? Ne vem, ver­jet­no no­be­na. Tor­bic imam si­cer ogrom­no, a so vse bolj sim­pa­tič­ni ža­klji. No, tudi kak­šen Sam­so­ni­te se naj­de vmes, a gre za po­slov­ni tor­bi, ena za do­ku­men­te in dru­ga za ra­ču­nal­nik, po če­mer pa ver­jet­no ne spra­šu­je­te.
5. Ko­li­ko pa­rov čev­ljev ima­te doma?
Pre­več, da bi priš­li vsi več­krat na vr­sto,in pre­ma­lo, ko me pri­me, da bi bila za kak­šno pri­lož­nost dru­gač­na. Obi­čaj­na po­go­ja za na­kup sta udob­je in na­rav­ni ma­te­ria­li.
6. Naj­ljub­ši kos ob­la­čil?
Ojej, pa kje ima­te moš­ki vpra­šal­nik? Ša­lim se. Naj­ljub­ši je ver­jet­no ti­sti, v ka­te­rem sem naj­več. To­rej kav­boj­ke. Naj­ljub­ši je ti­sti, v ka­te­rem se naj­bo­lje po­ču­tim. To­rej udob­no raz­teg­nje­ne bom­baž­ne hla­če in maja. Naj­ljub­ši kos je mo­go­če prav ti­sti, ki ti kaj več po­me­ni od dru­gih. Po­tem bo to ma­tu­rant­ska ob­le­ka, pa ne za­ra­di spo­mi­na na ko­nec gim­na­zij­ske­ga ob­dob­ja, tem­več zato, ker sem jo sama ob­li­ko­va­la, mami pa jo je po ski­cah na­re­di­la. In po­tem je obe­ma obraz si­jal od sre­če, saj sva do­bro opra­vi­li, med na­sta­ja­njem pa neiz­mer­no uži­va­li.
7. Naj­bolj­ši film?
Ne ob­sta­ja. Naj­bolj­ši ne, je pa ve­li­ko meni naj­ljub­ših. Med­nje go­to­vo Peti ele­ment, Živ­lje­nje je lepo, Bo­lje ne bo ni­ko­li … in lah­ko bi še na­šte­va­la in na­šte­va­la.
8. Kje naj­ra­je je­ste zu­naj?
Je­le­nov gre­ben v Olim­ju, tako za­ra­di po­nud­be na krož­ni­ku kot za­ra­di pri­jet­ne oko­li­ce. In ver­jet­no še dejs­tva, da ko sva s part­ner­jem tam na ko­si­lu, to po­me­ni, da sva na poti kam na lep­še. Si­cer pa obo­žu­jem Zo­re­to­vo do­ma­čo ku­hi­njo Pr' div­jem pa­non­skem lov­cu ali Ma­rin­či­če­vo v Škoc­ja­nu, tu so še be­lo­kranj­ske go­stil­ne in kmeč­ki tu­ri­zem. No­vo­meš­ka po­nud­ba pa je bolj ome­je­na na ki­taj­sko ku­hi­njo in ke­bab.
9. Fa­tal­ni moš­ki?
Ojej, fa­tal­ni? Zame je to ti­sti moš­ki, ki te spo­štu­je kot ose­bo, ceni kot pri­ja­te­lja in se­ve­da lju­bi kot žen­sko. Z vse­mi na­pa­ka­mi vred. O svo­jem na tem me­stu ne bi pi­sa­la, saj že­lim, da os­ta­ne le moj.
10. Slo­gan tega po­let­ja?
Ne­koč sem na po­dob­no vpra­ša­nje od­go­vo­ri­la: Uži­vaj živ­lje­nje. V majh­nih stva­reh poiš­či ra­do­sti. Smej se. V tem po­let­ju naj vse na­ve­de­no za­ži­vi še bolj in­ten­ziv­no in po­let­no obar­va­no.
11. Us­peh je?
Zelo re­la­ti­ven, a ga po­na­va­di me­rim le z ob­čut­kom sre­če in ne os­ta­lih ka­zal­cev, kot so de­nar, sta­tu­sni sim­bo­li ipd. In zame je sre­ča v tem, da se do­bro po­ču­tim tako v služ­bi na Stu­diu D kot v pro­stem ča­su ob ti­stih, ob ka­te­rih uži­vam. Če spe­ljem dan tako, da se zju­traj nas­pim, nato do poz­ne­ga po­pold­ne­va z Mar­ja­no, Jo­že­tom in Ju­re­tom us­tvar­jam, se ša­lim in pre­pi­ram, pre­ži­vim ve­čer ob do­bri ve­čer­ji s part­ner­jem in dan za­klju­čim s poz­nim obi­skom pri­ja­te­ljev in kle­pe­tom, sem zase zelo us­pe­šna. Vsi zu­na­nji ka­zal­ci pa ob sle­de­nju last­ne sre­če pri­de­jo sami od sebe.
12. Do­pust – kje?
Do­pust sem ne­ko­li­ko že opi­sa­la ob pr­vem vpra­ša­nju, na vpra­ša­nje 'kje?', pa ne na­me­ra­vam na­tanč­ne­je od­go­vo­ri­ti, saj je po­mem­ben ele­ment sanj­sko­sti prav mir v skri­tem za­li­vu. Si­cer pa gre­va le­tos ta­koj po mor­ju še v Lon­don, v na­čr­tih pa je še ne­kaj kraj­ših od­klo­pov na tu­jem, po mož­no­sti v kom­bi­na­ci­ji s kak­šnim vr­hun­skim kon­cer­tom. Tre­nut­no po­nud­ba pre­se­ga zmož­no­sti.
13. Naj­ljub­ši šport po­le­ti?
Ha! Pa ste me do­bi­li. Špor­tu se žal ne pos­ve­čam do­volj oz., bolj is­kre­no po­ve­da­no, nič. So pa na­čr­ti re­sni in ob­sež­ni, le na ju­tri jih ne­neh­no pre­la­gam.